Slovenija: Kralji Ulice

Kralji Ulice

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcevKraljiUlice

Adresa:
Pražakova 6, 1000 Ljubljana

Kontakt:
Telefon: 059 022 503
Faks: 059 022 504
E-mail: info@kraljiulice.org; urednistvo@kraljiulice.org; slisanjeglasov@gmail.com
Web: www.kraljiulice.org
Facebook: Kralji Ulice


 

Tko smo

Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice je samostojna nevladna humanitarna organizacija z nepridobitnimi cilji, ki je bila formalno ustanovljena septembra 2005.

Društvo združuje strokovnjake in strokovnjakinje ter druge posameznike in posameznice, ki se ukvarjajo z brezdomstvom in z njim povezanimi situacijami, pojavi ter s posamezniki in posameznicami, ki doživljajo brezdomstvo in s tem povezano socialno izključenost. To pomeni, da skrbimo za proučevanje, spoznavanje in raziskovanje brezdomstva, za preprečevanje brezdomstva, za izboljševanje življenjskih razmer brezdomcev in brezdomk, za razvoj praktičnih oblik dela na področju brezdomstva ter za publicistično dejavnost na tem področju. Programi, ki jih izvaja Društvo Kralji ulice, so namenjeni brezdomnim in drugim socialno izključenim skupinam prebivalstva. Društvo deluje v smislu zmanjševanja osebne, socialne, ekonomske in pravne škode ter dodajanja moči, hkrati pa preko cestnega časopisa ozavešča širšo javnost in promovira družbeno delovanje na področju brezdomstva in podobnih pojavov. Program Kralji ulice je inovativen – in čeprav deluje z nizkopražnim pristopom, hkrati razvija pozitivne vizije ter spodbuja možnost za razreševanje različnih socialnih in osebnih stisk. Usmerjen je v celostno reševanje problematike, saj deluje na individualnem, skupnostnem in družbenem nivoju.

V društvu kontinuirano izvajamo naslednje dejavnosti:

  • mesečno izdajanje cestnega časopisa Kralji ulice;
  • dnevni center za brezdomne;
  • Univerza pod zvezdami – socialno-kulturne in izobraževalne skupine, krožki in delavnice (dramska, športna, likovna, glasbena, itd. delavnica);
  • terensko delo;
  • program nastanitvene podpore za brezdomne;
  • program preprečevanja deložacij iz različnih oblik nastanitve;
  • humanitarna posredovalnica rabljenih predmetov;
  • prostovoljno delo ter mentorstvo prostovoljcem in praktikantom;
  • usposabljanje strokovnjakov na področju brezdomstva;
  • samopomočne in podporne skupine;
  • izvajanje mestnih tur – vodenih ogledov mesta, ki jih izvajajo brezdomne osebe;
  • vključevanje v različne oblike zaposlovanja;
  • mreženje ter mednarodno sodelovanje, itd.

V Društvu Kralji ulice se povezujemo s sorodnimi organizacijami, ki delujejo na področju brezdomstva, revščine, odvisnosti, duševnih stisk in s temi povezanimi pojavi, saj menimo, da povezovanje in kontinuirano sodelovanje omogočata izmenjavo izkušenj, mreženje, pretok informacij ter združevanje v neformalne iniciative. Uspešno razvijamo sodelovanje s številnim vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na teh področjih.

Kralji ulice smo člani slovenske mreže nevladnih organizacij za boj proti revščini in socialni izključenosti (RISI), ki je tudi članica Evropske mreže za boj proti revščini (EAPN), člani Mednarodne zveze cestnih časopisov (INSP) ter člani mednarodne zveze FEANTSA (Evropska federacija organizacij, ki delujejo na področju brezdomstva) ter od leta 2015 naprej člani zdaj nastajajoče mreže Hearing voices (slišanje glasov) Zahodnega Balkana.

Programe Društva Kralji ulice sofinancirajo: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Mestna občina Ljubljana, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij, Ministrstvo za zdravje, Urad RS za mladino, Urad vlade za komuniciranje, Zavod RS za zaposlovanje in Evropski socialni sklad, Ministrstvo za kulturo ter številni donatorji.

Od leta 2014 dalje se je več sodelavk_cev društva Kralji ulice udeležilo štirih izobraževalnih seminarjev v Sarajevu v organizaciji društva Metanoia in mednarodne mreže Intervoice ter se izobraževalo za delo na področjih slišanja glasov, duševnih stisk ter podpornih skupin za ljudi v duševnih stiskah. Razlogov za to je več. Med uporabniki programov Kraljev ulice pogosto srečujemo različne vrste duševnih stisk, ki so praviloma povezane z drugimi, socialnimi  vrstami stisk, kot so revščina, stigmatizacija, socialna izključenost, pripadnost kaki manjšinski skupini, nerešena stanovanjska problematika in podobno. En del teh stisk je povezan tudi z izkušnjami motečih glasov, ki jih imajo nekateri naši člani. In seveda tudi sodelavci Kraljev nismo brez svojih stisk, zaradi katerih nas tudi zanima ta problematika. Ne nazadnje pa so nam sodelavcem Kraljev ulice zelo blizu nekatera izhodišča in načela mednarodne mreže Intervoice, ki združuje skupine, ki se ukvarjajo s slišanjem glasov.

Med temi načeli, vodili in prepričanji naj omenimo naslednja:

  • Glasovi, ki jih ljudje slišijo (drugi pa ne), niso nujno niti bolezen niti bolezenski znak, ampak pogosto predvsem odziv na (težke) življenjske izkušnje. Problem niso glasovi sami po sebi, ampak je problem predvsem to, če so glasovi za posameznike neprijetni, obtožujoči, ter od njih zahtevajo, da delajo stvari, ki jih sami nočejo.
  • Zelo pogosto je za ljudi bolj boleče in omejujoče družbeno stigmatiziranje slišanja glasov kot pa sami glasovi. Zato je treba slišanje glasov družbeno normalizirati in emancipirati.
  • Če želimo ljudem pomagati in jih podpirati, je treba z njimi sodelovati, se pogovarjati in iskati skupno sprejemljive rešitve. Pri tem je pomembno spoznati celotno življenjsko situacijo osebe in izhajati iz njenega razumevanja te situacije (ne pa samo iz morebitne stigme ali diagnoze).
  • V procesu podpore so pomembne pripovedi in življenjske zgodbe. Ljudje gradimo in sestavljamo svoja življenja preko pripovedi, zato je treba gojiti kuluro pripovedovanja in pogovora.
  • V obravnavanju duševnih kriz in stisk je veliko premalo optimizma in verjetja v možnost, da se življenje ljudi izboljša.  Življenje in njegova kvaliteta obsegata veliko več kot le morebitno diagnozo ali simptome; veliko pomembneje je, kako človek sam s seboj shaja in ali je vključen v ustrezne socialne, prijateljske in podporne mreže.
  • Polno in smiselno okrevanje  po duševnih krizah in stiskah vedno vključuje iskanje možnosti za aktivacijo in participacijo.
  • Pri okrevanju so pomembne skupnostne rešitve, torej rešitve, ki pomenijo razvoj socialnih stikov in mrež.
  • Za reševanje celovite, kompleksne življenjske problematike ne zadostujejo enostavne rešitve (zdravila), ampak je potrebno razvijati tudi celovite rešitve.
  • Ključni načeli dela z ljudmi bi po našem mnenju moralo biti načelo mnoštva možnih rešitev ter načelo pravice osebe, da med njimi sama izbira.

Za iskanje rešitev stisk, ki so povezane s slišanjem neprijetnih in ogrožujočih glasov je zelo pomembno sodelovanje ljudi z lastno izkušnjo slišanja glasov kot ključnih, prvoosebnih strokovnjakov.

Priključivanje Hearing Voices pokretu

V stik z mednarodno mrežo Intervoice smo prišli junija leta 2014 in sicer preko prvega seminarja o slišanju glasov, ki ga je so-organiziralo društvo Metanoia iz Sarajeva ter kjer smo se srečali udeleženci iz več držav. Vendar pa sta se dva naša sodelavca že pred tem intenzivno ukvarjala s to problematiko, drugi trije pa se redno srečevali in podporno delovali z ljudmi, ki so bili v izrazitih duševnih stiskah in se soočali tudi s slišanjem glasov. Preko srečevanja na več seminarjih v Sarajevu se je počasi dograjevalo naše znanje o tej problematiki, spoznavali smo nove možnosti delovanja ter v stikih s kolegi_cami iz drugih mest in držav gradili svoje poglede na slišanje glasov.

V Sloveniji doslej nismo zasledili programov ali načinov dela z ljudmi, ki slišijo glasove, in  ki bi bili podobni tem, ki jih gojijo člani meže Intervoice po celem svetu. Glasove se je doslej v Sloveniji večinoma obravnavalo kot simptom bolezni in ne kot smiseln in razložljiv odziv oseb na težke življenjske okoliščine in dogodke, niti ne kot pomemben del življenjske zgodbe/pripovedi človeka, ki ji velja prisluhniti in znotraj nje iskati možnosti za pozitivne razplete te zgodbe. Obstoječi programi razumejo glasove, ki jih slišijo ljudje, kot nekaj, kar je potrebno odpraviti in ne kot odzive na življenjske stiske, ki jim je potrebno iskati rešitev. V tem smislu obstoječi programi večinoma ne razvijajo pogovornih in sodelovalnih načinov dela z ljudmi.

V praksi dela Kraljev ulice pa se je kot eno ključnih spoznanj in usmeritev uveljavilo načelo sodelovalnega podpornega dela, pri čemer izhajamo iz življenjske realnosti oseb, s katerimi se srečujemo in jim nudimo različne oblike podpore. V načinu razumevanja ter oblik dela, ki jih zagovarja mreža Intervoice smo našli veliko sestavin, ki so nam blizu in ki jih želimo razvijati še naprej.

Naše želje in cilji so:

  • da bi se naučili teh, za nas novih in še ne povsem poznanih načinov nudenja podpore osebam, ki slišijo moteče glasove;
  • da bi v društvu začeli izvajati individualno in skupinsko podporno delo za ljudi – slišalce glasov, ki bi si tega želeli (npr. podporne in samopomočne skupine);
  • da bi novo znanje in poglede razširili še med drugimi zainteresiranimi posamezniki in organizacijami, ki delujejo na področju podpore ljudem z duševnimi stiskami;
  • da bi v vse te procese ustvarjanja novih izkušenj in prenašanja znanja v čim večji meri vključevali tudi osebe z lastno izkušnjo slišanja glasov, tako imenovane prvoosebne strokovnjake (npr. v vlogi edukatorjev ali spodbujevalcev podpornih skupin);
  • da bi prispevali k raziskovanju in publiciranju na tem področju; ter
  • da bi spodbudili morebitno ustanavljanje novih organizacij, ki bi se ukvarjale posebej s tem področjem dejavnosti.

Vse to pa si želimo povezovati z usmeritvijo v razvoj skupnostnih oblik dela, ki ne bodo krepile obstoječih oblik institucionalnih obravnav, ampak prej predstavljale dostopne alternative tem oblikam dela.

Aktivnosti

Naša dejavnost je v teh mesecih od junija 2014 do maja 2015 obsegala – poleg  izobraževanja petih sodelavk_cev v Sarajevu še tri oblike javnega delovanja. V našem časopisu Kralji ulice smo od novembra 2014 dalje redno mesečno v posebni rubriki objavljali prispevke na temo slišanja glasov, še posebej z željo, da bi v tej rubriki svoje pripovedi objavljali tudi ljudje s svojo izkušnjo slišanja glasov. Do sedaj objavljene prispevke lahko najdete v Knjižnici internetne strani Kraljev ulice http://www.kraljiulice.org/knjiznica/ (tam, kjer so v pdf obliki objavljene posamezne stare številke Kraljev ulice) ali pa tukaj: http://www.pef.uni-lj.si/~dekleva/slisanjeglasov/.

Pomladi 2015 izvajamo internetno anketo o slišanju glasov, ki jo je doslej izpolnilo že nad 400 oseb, večinoma študentk. Kar 43 % teh oseb je odgovorilo, da so že kdaj slišale kak glas (ali glasove), ki jim je rekel vsaj kako besedo ali stavek, pri čemer drugi teh besed niso slišali oziroma ni bilo nikogar zraven, ki bi te besede lahko spregovoril. Če pa odštejemo tiste, ki se jim je to zgodilo le enkrat ali dvakrat, še vedno ostane 27 % takih, ki se jim to dogaja občasno, pogosto ali stalno. Gre torej za izkušnjo, ki je med ljudmi kar pogosta.

Največ od teh, ki so že kdaj slišali kake glasove, je takih, ki so slišali glas svojih lastnih misli. Preostali pa so slišali (po vrstnem redu pogostosti): glasove svojih staršev ali sorodnikov, svoj glas, ki je govoril tuje misli, glasove že umrlih ljudi ali svetnikov in angelov. Redkeje pa so slišali glasove demonov, zlih duhov in drugih. Večina (56 %) tistih, ki so slišali glasove, je slišala vedno isti glas, manj kot polovica pa več glasov, dva, tri, štiri ali več. Večina je slišala, kot da glasovi prihajajo iz njihove glave ali ušes, manjši del pa kot da prihajajo od zunaj.

Veliki večini so bili ti glasovi prijetni in dobrodošli, manjšemu delu (malo nad 10 % »slišalcev«) pa so bili zoprni, vsiljivi, nadležni in bi si jih želeli utišati ali se jih znebiti. Samo pet oseb od 140, ki so slišale glasove, je že iskalo kako strokovno pomoč v zvezi s tem.

V mesecu maju in juniju načrtujemo izvedbo serije treh dogodkov (ogleda filma o slišanju glasov, delavnico o slišanju glasov ter delavnico o podpornih skupinah) v Ljubljani in še enem mestu na Štajerskem. Če nam to ne bo uspelo v juniju, se izvedba tega prenese na september. Namen teh dogodkov bo poleg popularizacije spoznanj o slišanju glasov še animiranje ljudi za vključitev v prvo podporno skupino, ki bo se lahko začela jeseni 2015.

Poleg tega pa smo izvedli še dve delavnici o slišanju glasov za strokovno javnost na kongresu socialne pedagogike leta 2014 ter na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Translate »